Miles Davis 100! Dvigalo na morišče
29 junija, 2026 @ 20:00 8 avgusta, 2027 @ 23:30
Francija, 1958, 88′
Režija: Louis Malle
Scenarij: Roger Nimier, Louis Malle, po romanu Noëla Calefa
Fotografija: Henri Decaë
Glasba: Miles Davis
Igrajo: Jeanne Moreau, Maurice Ronet, Lino Ventura, Yori Bertin, Florence Carala
Produkcija: Nouvelles Éditions de Films
Julien in Florence se odločita ubiti njenega moža, njegovega šefa. Umor načrtujeta v petek popoldne, tik pred zapiranjem pisarn v središču mesta. Vse gre kot po maslu, Julien opravi umor, pospravi dokaze … in stopi v dvigalo, čeprav se zaveda, da se v petek popoldan ob določeni uri vsa elektrika v zgradbi odklopi. Julien obstane v dvigalu. Medtem noro zaljubljen par pred zgradbo opazi Julienov šik avto ter ne mine minuta, ko ga ukradeta in pobegneta proti periferiji. Medtem ko skuša Julien najti pot iz dvigala, ga Florence obupano išče po celem mestu.
Dvigalo na morišče največkrat povezujejo z začetkom novega vala, a je kljub nespornim odlikam tako časovno kot stilistično še »nekompatibilen« z novovalovsko estetiko, čeprav je bil dobršen del filma posnet na stvarnih prizoriščih. Dobro učinkuje kot premostitveni film med meditacijo o ameriškem noirju in drznimi eksperimenti zgodnjih novovalovskih kriminalk (npr. Godardovega Do zadnjega diha), poseben status pa gotovo uživa zaradi melanholične improvizirane glasbene podlage Milesa Davisa.
»Alain Cavalier, prijatelj iz šolskih dni, me je opozoril na knjigo Ascenseur pour l’échafaud avtorja Noëla Calefa, kupljeno v kiosku na železniški postaji. Zamisel o zločinu, ki je bil morilcu pripisan v njegovi odsotnosti, se mi je zdela privlačna. Začetek je bil težak. Producent ni bil navdušen nad knjigo Noëla Calefa. Kljub temu je priznal, da smo našli dobro kriminalno zgodbo. Zato naj bi bil to B-film z Jeanne Moreau v glavni vlogi, tedaj igralko v tovrstnih produkcijah. Pravzaprav smo si lik, ki ga je poustvarila Jeanne Moreau, izmislili. V knjigi ni obstajal.« (Louis Malle)