Pasquale Mirra – Ostri ritmi

Torek, 30. junija, ob 20:30 – Štihova dvorana
Petek, 3. julija, ob 17:30 – Štihova dvorana
Vstop prost do zapolnitve kapacitete

Pasquale Mirra, akustični vibrafon, MIDI-vibrafon, leseni boben, tibetanski zvončki, pavke, tolkala; Petra Strban, vizualije
(IT)

»Kakšno srečno naključje! Med svojimi pogostimi obiski Sežane sem v tamkajšnji knjigarni pred časom kupil dve zbirki Srečka Kosovela. Od takrat ga strastno prebiram,« se je glasil odgovor na naše povabilo italijanskemu vibrafonistu Pasqualeju Mirraju, da bi za Jazz festival Ljubljana v Kosovelovem letu ustvaril poseben projekt na njegovo poezijo. Kreativni tokovi so nemudoma stekli. Mirra, klasično izobraženi tolkalec, ki je jazz spoznal skozi zven vibrafona – ter obratno, z virtuoznostjo in empatično pozornostjo privzdiguje kompozicije svojih rednih sodelavcev, od Roba Mazurka, Hamida Draka, Shabake Hutchingsa, Moor Mother, Triloka Gurtuja, Williama Parkerja, Freda Fritha, Nicole Mitchell, Ballakèja Sissoka, Jeffa Parkerja, Tomeke Reid, Jamesa Brandona Lewisa do Mulatuja Astatkeja. Njegova glasba je ambientalno zračna, srčna, odrezava, mehka, izmuzljiva, organska in mehanska – ko se mu zahoče, nadzemna, hkrati pa čudno domačna. Pravi, da se zanj bistvo skriva v ideji zvoka, ne v tehniki igranja na najrazličnejša tolkala, pri čemer uporablja številna orodja in pomagala. Podobno, kot si je Kosovel prizadeval z iskanjem novih izraznih možnosti in literarno-oblikovnih postopkov priti do globljih dognanj o človeku, družbi in času. Njegovi Konsi so hipne improvizacije, Integrali – nov svet, svet disonanc, antitez, absurdov, eksplozij in kričečih disharmonij, kot ugotavlja njegov sodobnik Ocvirk.

Kosovel = vizija ∞ Človek > človečnost

Mirra zvoku sledi intuitivno, skozi slutnjo skritih pomenov v vokalih in soglasnikih slovenskih verzov. V ostrih ritmih in raztrganih akordih išče novo vlogo, novo vsebino. Izbrani inštrumentarij za naročeno delo odmeva s tremi konceptualnimi smermi Kosovelove poezije: organsko-naravno, konstruktivistično in socialno-revolucionarno ter lirično-osebnoizpovedno. V zvočno podobo Pasqualeja Mirraja se bomo ob dveh izvedbah v Štihovi dvorani potopili postopoma, kot se nam postopoma razodeva Kosovelova poezija. Sinestetični učinek, ki ga poezija evocira sama po sebi, pa bo raziskovala še vizualna umetnica Petra Strban, slikarka in grafičarka, ki bo na Mirrajevo glasbo na platnu ustvarila svojo vizijo Ostrih ritmov.

Ostri ritmi

Jaz sem zlomljen lok
nekega kroga.
In sem strta figura
nekega kipa.
In zamolčano mnenje
nekoga.
Jaz sem sila, ki jo
je razklala ostrina.

Ko da hodim
po osteh,
vedno hujša mi je
tvoja mirna bližina.